DO FA
Prvi žarek že dviga se iz sna
DO FA
glej, nad vodo je svetloba vzšla!
DO MI LA FA RE
Ko poslednjemu v temi poidejo moÄ?i,
DO MI LA SOL
novih stotero se sonca veseli.
DO MI LA
Nekega jutra, ko se zdani
FA RE
in se glave ohladijo,
DO MI LA SOL
vsak odide svojo pot.
DO MI LA
Nekega jutra, ko se zdani
FA RE FA
in se solze posušijo,
SOL
nekega jutra,
FA DO RE DO
ko se zdani.
Tam pri peÄ?i stari, kot vÄ?asih tiste dni
s klobuki na omari in toplimi dlanmi,
spomnimo se pesmi stare, ki bila je še od vseh,
glasneje od viharjev se slišal bo naš smeh.
|
|