|
e C H C e
Bil sem še Vladek, ko so - kot vedno za praznik - prišli
H e H C
brkati cigani v hišo igrat.
e C H C e
OÄ?e je stopil v sobo po tisto Ä?rno kitaro,
H e H C
ki jo je kupil za prvo plaÄ?o.
e C H e
Gospod tisto kitaro še imate,
C H e
gospod, tisto Ä?rno kitaro še imate?
C H e
Gospod, tista bila je res dobra.
H e H e
So ga spraševali še dolgo potem,
H e H C
zmeraj, ko hoteli so prositi drobiž.
H e H e
Zmeraj, ko igrali so v vaški gostilni
H e H C
in hodili v pavzah do šanka.
H e H e
Pa njihove žene, ko prišle so pred vrata
H e H C
po stare obleke, so rade vprašale:
Gospod, tisto kitaro še imate,
gospod, tisto Ä?rno kitaro še imate?
Gospod, tista bila je res dobra.
VÄ?asih, ko pridem domov, sedim pod kostanji in pijem,
pijem s prijat'li, ki tam še živijo.
Takrat, skoraj vedno pri mizi za nas zaigrajo
in vprašajo otroški obrazi s hripavim glasom:
Gospoud, tisto gitaro šÄ?e mate,
gospoud, tisto Ä?arno gitaro šÄ?e mate?
Gospoud, tista je bijla dobra,
tista je bijla dobra.
|
